Slovenija ima zelo pestro geološko zgodovino. Koliko so pravzaprav stare kamnine, ki jih najdemo v Sloveniji? Kako in kdaj so te kamnine nastale? Poskusimo na kratko odgovoriti na ta vprašanja.

Površje Slovenije gradijo različni tipi kamnin

Zemlja je nastala pred okoli 4570 milijoni let. Predkambrijsko obdobje predstavlja nad 3 milijarde (3000 milijonov) let dolg razvoj Zemlje od začetka nastajanja trde zemeljske skorje in atmosfere do nastopa bogatega spodnjekambrijskega življenja. Če celotno zgodovino Zemlje strnimo v en dan – obdobje 24-ih ur, predkambrijsko obdobje zajema kar prvih 21 ur, prvi dinozavri (v Triasu pred 240 milijoni let) se pojavijo šele okoli 22:45, človek pa se pojavi šele zadnjih nekaj sekund pred polnočjo!

V starejšem predkambriju prevladujejo magmatske kamnine (lave, tufi in globočnine). Šele v mlajšem predkambriju nastanejo prve usedline in od začetka kambrija dalje obstaja atmosfera s prostim kisikom. Začne se razvoj prvih evkariotskih alg in nevretenčarjev. Na kopnem še ni življenja. Na območju Slovenije predkambrijskih kamnin ni dokazanih.

PALEOZOIK

Najstarejše kamnine pri nas uvršamo v paleozoik (stari zemeljski vek) – v kambrij ali v ordovicij. Kamnine, ki jih najdemo na Pohorju, Kozjaku, južno od Črne na Koroškem in Strojni uvrščamo v obdobje kambrija (okoli 500 milijonov let v preteklost), čeprav ni paleontoloških dokazov za eno ali drugo starost, jih nekateri uvrščajo v paleozoik med ordovicij, silur in devon (pred 380 do 500 milijonov let). To so metamorfne kamnine, ki so v milijonih let burne geološke preteklosti, nastale pri metamorfozi magmatskih in sedimentnih kamnin. Med te kamnine spadajo gnajsi, blestniki, amfibolit, marmor, eklogit in različni skrilavci.

V ordoviciju (pred 500-430 milijonov let) se poveča pestrost življenja. Med enoceličarji prevladujejo radiolariji in foraminifere. Pojavijo se prve korale, morske gobe, mahovnjaki. Poveča se pestrost iglokožcev in moluskov, trilobiti dosežejo višek v pestrosti oblik in velikosti. Proti koncu ordovicija in v siluriju (pred 440-400 milijonov let) se pojavijo prve kopenske rastline in insekti V obdobje ordovicija v Sloveniji uvrščamo metamorfne kamnine naših centralnih Alp in najstarejše kamnine Karavank.

Devonij (pred 400-350 milijonov let) v Sloveniji v manjših odsekih najdemo na površju le na Jezerskem in na Kozjaku. Med živalstvom izumrejo nekatere skupine in se pojavijo nove. Najpogostejše so korale, ostrakodi, brahiopodi, trilobiti in razni mehkužci. Proti koncu devonijske periode ali šele nekje na začetku spodnjega karbona se začne obdobje tektonskih premikanj.

V karbonu (pred 300 – 350 milijonov let), preden je začela pracelina Pangea razpadati, je nastalo puščavsko kopno. Proces tektonike plošč je nato v milijonih let razdvojil Pangeo na posamezne celine. Med rastlinami se močno razbohotijo praprotnice. Izumro cele živalske skupine (tudi trilobiti), razbohotijo pa se druge živalske skupine (pajkovci, ribe hrustančnice in kostnice, amfibiji in predvsem krilati insekti. Iz karbona je znan največji insekt vseh časov, z razponom kril do 1 metra).

Permij je v Sloveniji zelo pestro razvit in med vsemi paleozojskimi sistemi tudi najbolj razširjen. V permu (pred 300 – 200 milijonov let) so nastali zeleni in rdeči peščenjaki ter konglomerati na območju Posavskega in Škofjeloškega hribovja ter Karavank. V peščenjakih in konglomeratih se je razvila ruda v Žirovskem vrhu. Fosilne najdbe nam povedo, da je bilo v permijski periodi (vsaj na ozemlju Karavank) vseskozi razmeroma plitvo morje. V morjih so pogoste kamenotvorne zelene in rdeče alge. V živalskem svetu pa permij pomeni velika izumiranja. Na prehodu iz perma v trias, okoli 250 milijonov let nazaj je (najbrž zaradi padca meteorita) izumrlo 96% vsega morskega življenja in okoli 70% kopenskih vrst. Izumrejo npr. poslednji trilobiti, pojavijo pa se prvi reptili.

MEZOZOIK

Mezozoik (od 250 – 65 milijonov let) je čas reptilov, ki so gospodarji na kopnem, v vodi in v zraku. Delimo ga na trias, juro in kredo. Slovenijo je prekrivalo morje Tetis. Mezozoiske kamnine na površju v Sloveniji najdemo predvsem v zahodnem in severnem delu. V začetku mezozoika se pojavijo prvi sesalci, ki pa skozi ves srednji zemeljski vek (mezo-zoik) bolj životarijo. Življenje se je v triasu razbohtelo. Na kopnem gospodarijo dinozavri. V morjih so med nevretenčarji najpomembnejši amoniti, razbohotijo pa se tudi školjke in polži. Na krasu in na področju današnjih Alp so se odlagali sedimenti, ki jih danes poznamo pod imenom apnenci in dolomiti. Proti koncu krede izumrejo nekatere živalske skupine, npr. še zadnji dinozavri. Več o življenju velikih plazilcev v meozoiku smo že pisali v članku Dinozavri in Dinozavri v Sloveniji.

Geološka karta Slovenije – geološka razdelitev glede na čas nastanka kamnin

KENOZOIK

Ko so s površja zemlje izginili še zadnji dinozavri, na prehodu med kredo in terciarjem, pred približno 65 milijoni let, se prične obdobje kenozoika, novega zemeljskega veka, ki do nadaljnjega traja še danes. Kenozoik je čas sesalcev, ki so nasledili velike izumrle plazilce, v rastlinskem svetu pa doba kritosemenk. Delimo ga na terciar in kvartar. Današnje območje Evrope so v terciarju oblivala tri morja, Severno morje, na zahodu Atlantik in na jugu Tetida, ki je ob koncu oligocena razpadla v t.i. Pratetido, ko so se dvignili Dinaridi in Balkansko gorstvo. To je tudi začetek močnejših tektonskih premikov. V tem obdobju so se pričele dvigati Alpe. Približevanje evropskega in afriškega kontinenta je povzročilo napetosti in pritiske v zemeljski skorji, ki so nagubale površje.

Najstarejše terciarne sedimente najdemo v Sloveniji na Južnem Primorskem, na meji s slovensko Istro. V paleocenu in eocenu (pred 50 – 70 milijonov let) je morje prekrivalo JZ del Slovenije. Odlagali so se eocenske flišne plasti in apnenci. Nastal je premog v Raši in Sečovljah.

Ozemlje današnje Slovenije se je v obdobju oligocena (pred približno 40 – 25 milijoni leti), nahajalo bližje ekvatorju. V tem obdobju je na območju Slovenije bruhal vulkan Smrekovec (vulkani so bili prisotni tudi na Koroškem) in prevladovala je pretežno tropska klima. Morje je segalo v ozkem zalivu preko Ljubljanske kotline, vse do Jesenic. V srednjem oligocenu se je morje umaknilo, nastala so močvirja in pred približno 25 milijoni let je nastal premog v Laškem, Trbovlju in Zagorju. Od vzhoda je Slovenijo ponovno preplavilo plitvo panonsko morje, nastajali so slabo odporni sedimenti, lapor, peski in gline.

Pratetida na območju Slovenije v miocenu in ob koncu oligocena

Konec oligocena in v začetku miocena (pred 15-23 milijoni let) so reke na Štajerskem v morje odlagale pesek, prod in glino. Morje je v ozkih zalivih segalo vse do Ljubljanske kotline. Tako je nastal peščenjak, konglomerat in glinavec. To je bil tudi začetek štajerskega gubanja in narivanja, ko so se starejši skladi narivali na mlajše in so nastala hribovja vzhodnega in osrednjega dela Slovenije. Vzdolž prelomov je prišlo do ugrezanja, nastala je Celovška, Ljubljanska in Brežiška kotlina. V mlajšem miocenu (pred okoli 7-12 milijoni let) je sledila tektonsko mirnejša faza v geološki zgodovini zemlje. V tem času je površje oblikovalo intenzivno erozijsko delovanje. Nastale so obsežne uravnave in začel se je proces zakrasevanja. V pliocenu (pred 5 – 7 milijoni let) se je začela doba tektonskega razlamljanja vzdolž prelomov. Nekatere kotline je tektonika tako hitro poglobila, da so nastala jezera, saj jih rečni nanosi niso mogli sproti zaspiati. Tako je na primer nastala Velenjska kotlina, kjer je v tem času nastal lignit.

Kvartar se je začel pred okoli 2 milijonoma let in traja še dandanes. Delimo ga na pleistocen, v katerem je živela večina današnjih vrst in na holocen, v katerem žive še vse današnje vrste. V pleistocenu se je začelo obdobje ledenih in medledenih dob. Površje se je zaradi mehanskega preperevanja površinskih kamnin in ledeniške erozije temeljito preoblikovalo. Uspevanje trav in gozda se je spustilo do dna dolin in kotlin. V najhladnejši dobi, ki jo imenujemo wurmska ledena doba (pred 115 000 do 10 000 let), je bila letna temperatura obdobno za 8-10°C nižja od današnjih. V nižinah so potoki in reke obilno poplavljali. V tem času so nastali Celovški, Bohinjski in Soški ledenik. Celovški ledenik je zapolnjeval celovško kotlino do Pliberka na vzhodu, Bohinjski se deli na Bohinjski in Dolinski in je segal v Podgorsko nižavje, Soški pa je segal do Podsela. Ledeniki so za sabo pustili prod in pesek.

V tem času je bila Slovenija zadnjič temeljito reliefno preoblikovana in je dobila današnjo obliko. Ledeniki so priostrili vrhove, s polzenjem razširili doline ter napravili krnice. Omogočili so nastanek jezer in slapov, v morenah so odlagali velike količine grušča, katerega so odnašale reke in ga nižje odlagale v obliki zglajenega proda.

Shematski prikaz evolucije v milijonih letih (http://evogeneao.com/)

Več si lahko preberete tudi tule!

---

[Translate]