Mnogi, predvsem začetniki in laiki, se soočajo s težavami, ko je po nabrani beri fosilov le te potrebno očistit prikamnine ali drugače povedano, jih spreparirati. Prepariranje je postopek pri katerem na različne načine – ročno, kemično ali mehansko, z različnimi orodji – dleti, strojčki in drugimi pripomočki s fosila odstranjujemo prikamnino. Preden se lotimo preparacije se je potrebno zavedati, da je fosil v prvi vrsti okamnina, ostanek nekdanjega sveta – nikakor ne bleščeč okrasek ali nakit! S to mislijo se  moramo tudi lotiti preparacije! Prepariramo enostavno zato, da postane fosil razviden – da lahko razberemo vse značilnosti in lastnosti fosila, zato posamezni ostanki prikamnine na fosilu torej niso moteči, bolje da jih pustimo, kot da fosil pri prepariranju poškodujemo!

Ker za prepariranje ni nobene strokovne literature, tečajev ali česa podobnega se je več ali manj vsak zbiralec tega primoran naučiti sam. Opis celotnega postopka bomo poskušali čim bolj poenostavit, da bo jasen prav vsakomur.

Preparatorski pripomočki

PREDEN ZAČNEMO

V naravi smo torej nabrali fosile (pri tem smo seveda bili pazljivi in smo jih pred transportom ustrezno zaščitili – večinoma zadošča, da jih ovijemo v časopisni papir) in prej ali slej se pojavi vprašanje, kako jih sedaj “očistiti”, da bodo zasijali v vsej svoji lepoti?

Najprej je potrebno presoditi za katere kamnine gre in to upoštevati pri procesu preparacije – gre za apnenece, peščenjake, laporje, gline itd.? Pri preperelih, mehkejših in hitro razpadajočih kamninah je potrebno biti še posebno previden. Nadaljnji postopek se  za vsak fosil posebej, predvsem pa za različne  vrste kamnin malenkost razlikuje, vendar večina fosilov ne potrebuje posebnega tretmaja. Za začetek lahko večino fosilov (v obstojnejših kamninah)  pazljivo operemo pod tekočo vodo in speremo zemljo ali druge organske ostanke, ki se držijo kamnine (fosile,  ki smo jih nabrali v slani vodi, na plažah, ob morskih obalah (Francija, Španija, UK itd.),  moramo nato še  nekaj dni  ali tednov namakati v vodi, ki jo sproti pridno menjamo, da se izloči vsa sol in fosil ne razpade). Nato skušamo določiti za kateri fosil pravzaprav gre, kako velik je in kakšen je njegov položaj v kamnini. Za to je potrebno dobro poznavanje oblike živali, njihovega skeleta, lupine itd.

GROBA PREPARACIJA

V naslednji fazi prepariranja poskušamo ročno odstraniti čim več kamnine okoli fosila. Zelo pomembno je, da pravilno ocenimo velikost, vrsto in obliko fosila, pa tudi trdnost, obstojnost in razpokanost kamnine. Pri tem ne gremo preblizu fosila, da ga ne poškodujemo. Tolčemo, krtačimo ali brusimo zmeraj vstran od fosila! Še posebno v samih začetkih se večkrat zgodi, da fosil poči.  Takšen primerek  ni za v smeti – v tem primeru ga enostavno zlepimo.

Med in po preparaciji si pomagamo s čopičem in pri bolj obstojnih kamninah tudi z vodo, da s fosila sproti spiramo koščke prikamnine in prahu. Pri tem postopku uporabjamo dleta različnih velikosti, pile, različno težka kladiva, vibrograve in brusilne strojčke (če primernejšega orodja nimamo pri roki, si lahko pomagamo tudi z manjšim izvijačem in iglo). Predvsem pri strojčkih velja pravilo, da raje kupimo malo močnejšega in dražjega, saj iz izkušenj vemo, da rek “malo grnarja malo muzike” še kako zelo drži! Tudi pri preparatorskih orodjih je tako. Še posebno, ker imamo opravka s kamnom.

FINA PREPARACIJA

Naslednji postopek je fina preparacija, pri kateri skušamo fosil čim bolj izluščiti od prikamnine ali obratno. Najbolje se odnesejo preparatorske igle, ljubiteljskim zbiralcem pa več kot dovolj razni strojčki – vibrogravi, ki jih dobimo v večini bolje založenih strojnih trgovin (Bauhaus, Merkur). Prav pridejo tudi žičnate krtačke različnih  trdot. Ne pretrde! In kako vemo katera je še dovolj mehka, da ne bo poškodovala dragocenega fosila? S krtačo narahlo potegnemo po koži, če preveč boli ali pusti preveč sledi je raje ne uporabljajmo na fosilih. Najbolje se obnesejo “mehke medeninaste krtače”  in “krtačke za svečke”. Potrebujemo tudi še različne nože, dleta, igle, čopič itd.

KEMIČNA PREPARACIJA

V samem procesu preparacije fosil večkrat spiramo ali sčistimo s čopičem. Ko smo prikamnino, ki se je držala fosila, odstranili, fosil ponovno operemo z vodo in že ga lahko postavimo  v vitrino.  Včasih pa se po potrebi poslužujemo tudi različnih blagih kislin. Procesu se reče kemična preparacija. Pri kemični preparaciji se poslužujemo raznih kislin in drugih jedkih snovi. Uporablja se  izključno blage kisline, zgolj v nekaterih primerih mojstri uporabljajo tudi močnejše.

Sam priporočam kis za vlaganje, kis za solato (jabolčni, vinski, alkoholni). Najbolje pa se odnese citronska kislina. Je priročna za shranjevanje, poceni in na fosilu ne pusti sijaja kakor druge kisline. Vendar moramo pazit, ker zelo hitro najedka fosil in ga uniči.

Omenjene kisline pridejo prav pri mlajših kamninah, kjer je kamen mehkejši. Pri nekaterih primerih uporabljamo solno kislino (HCl), ki jo primerno razredčimo. In ne pozabimo, da kisline reagirajo le na karbonatne kamnine.

Začetnikom uporabo kislin (razen v vodi razrečenega kisa) odsvetujem! Pri uporabi kislin je potrebno biti pazljiv, kar hitro se zgodi da  namesto sprepariranega primerka dobimo najedkan primerk in tako fosil uničimo. S kislino torej ravnajmo ZELO previdno! Obvezno moramo pri delu s kislinami uporabiti zaščitno obleko, rokavice in očala ter poskrbeti, da delamo na zračnem prostoru  – da ne vdihujemo hlapov!

ZAŠČITA

Postopek prepariranja se od fosila do fosila razlikuje, prav tako je odvisen od kamnine. Zgoraj omenjeni se najbolje odnese na obstojnejših kamninah. Večina fosilov po preparaciji ne potrebuje posebne zaščite, pri krhkih ali manj obstojnih kameninah pa je fosile na koncu potrebno še premazati z različnimi “utrjevalci” (parafin, mekol+voda itd.), da se prepreči stik z zrakom. Takšen primer so npr.  tudi piritizirani fosili – mineral prit na zraku reagira s kisikom in takšen nezaščiten fosil bi nam na prostem lahko v nekaj letih razpadel.

Fosile nabrane v mehkih laporjih ali glinavcih je prav tako potrebno primerno zaščititi,  ker na zraku navadno hitro razpadejo. Fosil, ki smo ga našli, hitro po najdbi – čimbolj pazljivo očistimo in premažemo s preparatom za katerega smo uporabili disperzijsko lepilo (Mekol) na vodni osnovi, zmešano v vodo. Uporabimo lahko RECEPT: “1 del lepila na 5 delov vode”! Premažemo celoten kos kamnine z vseh strani, vključno s fosilom. Po potrebi postopek ponovimo. Tako premazan fosil se utrdi, plast lepila in vode prepreči stik z zrakom in fosil ne bo razpadel še dolgo časa. Čez več let lahko postopek ponovimo.

Poleg zgoraj naštetega potrebujemo še veliko dobre volje, natančnosti ter časa! Predvsem časa – preparacija manjših, a zahtevnejših primerkov, v trši prikamnini, lahko traja tudi več dni ali tednov! Večkrat za preparacijo samo 1 kvadratnega centimetra fosila potrebujemo tudi do nekaj ur!

Kdor se prepariranja fosilov loti prvič, mu svetujemo, da za vajo najprej poskusi na “slabših primerkih” in se šele čez čas, ko nabere dovolj izkušenj, loti lepše ohranjenih in še toliko bolj dragocenih primerkov. In nič ne de, če nam ne uspe prvič ali desetič. Tudi izkušenim mojstrom, po več kot tisoč preparatorskih podvigih, kak poskus ne uspe! Kljub temu pa je bolje, da preparacijo prepustimo bolj izkušenim in se učimo le z opazovanjem!

Poznamo še druge vrste prepariranja in “prepariranja”:

-         SEGREVANJE IN OHLAJANJE

-         ZAMRZOVANJE IN TALJENJE

-         RENTGENSKO SNEMANJE FOSILOV

-         RESTAVRACIJA

-         JEMANJE ODTISA

-         KONZERVACIJA

-         PESKANJE

-         REZANJE IN POLIRANJE

-         IZDELAVA ZBRUSKOV

-         IZPIRANJE FOSILOV

PREPARIRANJE V SLIKI

Morski ježek Clypeaster na nahajališču…

Clypeaster osvobojen iz objema skale in grobo očiščen prikamnine …

prepariranje z vibrogravom

preparacija končana – Clypeaster ponovno obujen v življenje (preparacija in zbirka: Dean Š.)

---

[Translate]