O raziskovanju in iskanju fosilov v okolici Trbovlja smo že pisali. Raziskovali smo miocenske plasti kamnoloma Plesko. Raziskave in preparacija gredo proti koncu in tokrat bi vam radi predstavili še nekaj zanimivosti in predvsem najdbe. Naj jih najprej kar naštejemo. V terciarnih plasteh kamnoloma Plesko se najpogosteje pojavljajo različna kamena jedra in slabše ohranjene lupine školjk (iz družine Pectinidae, Lithophaga, Ostrea, Tellina, Ervilia, Corbula, Nuculana in Cardium), korone morskih ježkov (regularnih in iregularnih, iz rodov Spatangus, Psammechinus in Scutella) in polžja favna (iz rodov Buccinum, Naticarius, Conus in Turritella). Podobno združbo organizmov najdemo danes v Jadranskem morju. Precej pogosto najdemo tudi ihnofosile – fosilne sledove organizmov, ki so lazili po nekdanjem morskem dnu Paratetide in za seboj puščali sledi prehranjevanja in lazenja. Te so litificirale in se ohranile vse do dandanes (najbolj znan primerek ihnofosilov pri nas so stopinje dinozavrov, najdene v okolici Godoviča).  Med najdbami so zastopani tudi fosilni zobki rib kostnic (rodu Dentex (zobatec), Diplodus in Pagrus), »fosilne borovničke« in redkejši do 2 cm veliki zobki morskih psov (večinoma rodu Isurus in Carcharias). V prid bližine kopnega govorijo številni rastlinski ostanki – večinoma drobni, poogleneli fragmenti vejic, našli pa smo tudi ostanke lista (Laurus sp. (lovor) ali Cassia sp.). Zelo zanimiva pa je tudi redkejša najdba klešč morske rakovice (Tasadia carniolica). Ostanki koral so redkejši. Podobna paleo flora in favna je zastopana in raziskana tudi v ostalih predelih nekdanjega Laškega zaliva, od krajev vzhodno od Laškega, Trbovlja do Izlak in peskokopov v okolici Moravč, kjer so v mlajših sarmatijskih plasteh v velikem številu zastopani ostanki mehkužcev in ostrig. Zasavje je bilo v preteklosti po zaslugi s premogom bogatih oligocenskih plasti zelo dobro raziskano. Večina fosilov iz obdobja oligocena izvira iz Zgornjetrboveljskega člena – iz premogovnih plasti in lapornatih plasti nad premogom.

Skica prikazuje obseg morja Centralne Pratetide v različnih geoloških obdobjih (po Rakovcu, 1952, Rogl, 1996, Vrabcu, 2001 in Horvatu, 2004), pred približno 25 milijoni let, 15 milijoni let in 10 milijoni let na območju današnje Slovenije. Pred 30 milijoni let je morje v dolgem ozkem zalivu segalo vse do Jesenic in na ozemlju Slovenije je bruhal vulkan “Smrekovec”, ki je ime dobil po pogorju. Proti koncu oligocena, pred približno 25 milijoni let, je v  naših krajih vladala ugodna tropska klima. Morje se je umaknilo na skrajni vzhodni rob ozemlja današnje Slovenije. V tej dobi so nastala jezera in močvirja, v katerih je uspevala bujna močvirska vegetacija, ki je dala podlago za nastanek premoga. Iz tega obdobja so bili v premogovnem sloju  iz Trbovlja in okolice najdeni ostanki močvirske svinje, tapirja, morske krave, želv, krokodila in fosilni ostanki tropske vegetacije. Morje je nato večkrat ponovno zalilo kopno na tem območju. V obdobju miocena, pred približno 15 milijoni let, je morje prodrlo globoko proti zahodu, v notranjost  današnje Slovenije . Obala je bila zelo razčlenjena, morje je segalo v dolgih ozkih zalivih proti zahodu vse do Ljubljanske kotline in Kamnika. Opomba: meja morja se je seveda spreminjala tudi izven meja – ozemlja današnje Slovenije, vendar je morje izven ozemlja današnje Slovenije informativno skicirano zgolj simbolično.

Centralna Pratetida v srednjem miocenu (pred 15 milijoni let), Rogl, 1998

Do sedaj je bilo v plasteh v okolici Trbovlja zabeleženih že kar nekaj izrednih najdb – viri navajajo fosilne ostanke krokodila, želve in ostankov vretenčarjev iz oligocenskih plasti premogovnega člena (Križnar, 2009), karapaks in klešče »kranjske rakovice« Tasadia carniolica (Mikuž&Pavšič, 2003) in tudi 10 centimeterski zob morskega psa vrste Carcharocles megalodon (Mikuž, 2000).

Zob morskega psa vrste Carcharocles megalodon, višina zoba s korenino: 10 cm,širina pri bazi: 7,4 cm; vir: Arhiv Muzeja Laško

Skica za primerjavo velikosti med velikim belim morskim psom (Carcharodon carcharius), človekom in Megalodonom. Na jedilniku so se najbrž pogosto znašli tudi prvi kiti. Orjak pa je bil oborožen z vrsto do 15 cm velikih zob. Deset centimetrski primerek takšnega zoba je bil najden tudi v kamnolomu nad Trbovljem.

rekonstrukcija čevljusti Megalodona

Svet ni bil vedno takšen, kot je danes. O tem pričajo zgornje fotografije, nagubana skladovnica sedimentnih kamenin in že omenjene fosilne najdbe. Ko so s površja zemlje že izginili še zadnji orjaki, na prehodu med kredo in terciarjem, pred približno 65 milijoni let, so se pričeli tektonski premiki. Približevanje evropskega in afriškega kontinenta je povzročilo izjemne napetosti in velike pritiske v zemeljski skorji, ki so najprej nagubali debele skladovnice sedimentnih kamnin. Takšni tektonski pritiski in gubanja so spreminjali položaj skladov in ozemlja. Iz morja so se dvignile današnje Alpe (t.i. Pirenejska faza) in morje se je umaknilo daleč proti vzhodu, kar v geološkem žargonu imenujemo regresija morja. V tem obdobju je bilo ozemlje centralne in vzhodne Slovenije kopno in izpostavljeno eroziji. Proti vzhodu se je ozemlje nato v milijonih let počasi ugrezalo in spuščalo. Morje je prodrlo daleč proti zahodu, v notranjost Slovenije, kar imenujemo transgresija morja. Segalo je daleč preko Ljubljanske kotline do Jesenic. Sledila je zopet regresija morja in zaradi močnih gubanj, prelamljanj in narivanj so nastala močvirja in jezera. Ozemlje današnje Slovenije se je v obdobju oligocena, pred približno 30 milijoni leti, nahajalo bližje ekvatorju in prevladovala je pretežno tropska klima. Proti koncu oligocena je sledilo tako imenovano Posavsko gubanje in morska transgresija. Morje je ponovno vdrlo globoko proti zahodu vse do Kamnika. Obdobje miocena, ki po geološki časovni lestvici sledi oligocenu, se je začelo pred približno 22 milijoni let in trajalo približno 15 milijonov let. V tem času so nastale debele skladovnice sedimentov, ki jih lahko opazujemo tudi na območju kamnoloma Plesko. V depresije, ki so bile zalite z vodo, so reke iz višje ležečih predelov prinašale ogromne količine proda, gline in peska, ki so se odložile v debele skladovnice sedimentov, v katerih so se ohranili okameneli ostanki nekdanjega življenja. Sledila so ponovna gubanja in nove regresije ter transgresije morja, z vmesnimi daljšimi (ali krajšimi) obdobji tektonskega mirovanja. Na nekaterih območjih so bile starejše miocenske in oligocenske plasti dvignjene nad morsko gladino in izpostavljene eroziji, ki je ponekod izbrisala celotne plasti. Proti koncu miocena se je obseg morja močno zmanjšal, vse dokler se pred približno 5 milijoni let ni dokončno umaknilo.

Morje je v nekaj deset milijonih let večkrat zalilo kopno na območju današnje Slovenije. V obdobju zadnjih 40-ih milijonov let je bilo celotno ozemlje Slovenije podvrženo močni tektoniki in vulkanski aktivnosti. Natanko te procese lahko še dandanes opazujemo kot slojevitost, nagubanost in prelome plasti tudi v etažah kamnoloma Plesko.

“skladovnica” na zahodni strani kamnoloma Plesko

Miocenske kamnine v kamnolomu Plesko sodijo med terciarne plasti, ki ležijo nad oligocenskimi premogovnimi plastmi in t.i. govškimi plastmi. Laški lapor se na zahodni in severozahodni meji kamnoloma nariva med plasti litotamnijskega apnenca. Gre za skupek petrografsko različnih kamnin, zgrajenih iz trših in mehkejših plasti. Menjavajo se peščeni, peščenosljudnati in peščenoglinasti laporovci. Laški lapor je izrazito plastovit in skoraj povsod v njem najdemo številne fosilne ostanke, od kamenih jeder različni školjk do zobkov morskih psov. Pogosto lahko najdemo v njem tudi pooglenele ostanke rastlin, ki se kopičijo v tanjše sledove premoga. V višjih etažah kamnoloma se pojavljajo z različnimi fosilnimi ostanki bogatejše in mehkejše plasti rjavkasto rumenega biokalkarenita. Še malce višje pa s polžjo in školjčjo favno izredno bogatega kompaktnega apnenčevega peščenjaka z redkejšimi litotamnijami in večjo vsebnostjo glinenih delcev, kar se kaže pri hitrejšem razpadanju kamnine. Manj je lapornatih plasti, ki se pojavljajo večinoma v spodnjem in srednjem delu. Med fosilnimi ostanki so zastopani pogosti ihnofosili, litotamnije, luknjičarke, jedra školjk, koščki mehkužcev in mahovnjakov ter iglokožci. Pridobivalni prostor kamnoloma Plesko obsega 82 hektarjev, od katerih je šele polovica v fazi pridobivanja in nas bodo nove fosilne najdbe na tem področju razveseljevale še dolgo. Na območjih, kjer so s pridobivanjem surovine prenehali so v družbi Lafarge cement, Trbovlje d.o.o. do sedaj zasadili 350 dreves in območje kamnoloma počasi vračajo nazaj v naravo.

sajenje dreves v kamnolomu Plesko

Plasti v etažah kamnoloma Plesko segajo okoli 16 milijonov let globoko, v obdobje srednjega miocena – badenija. Kot že omenjeno gre v geološkem pogledu za plasti, ki so del laške sinklinale in so bile nagubane v Posavskem gubanju. Tedaj je morje v dolgem ozkem Laškem zalivu segalo preko Laškega vse do Moravč. Klima v tem obdobju je postala hladnejša – subtropska. Globina morja je bila različna in ni presegala 60 m. Po analogiji z današnjim Jadranskim morjem in življenjskim prostorom različnih organizmov v njem, lahko ocenimo, da morje v Laškem zalivu ni bilo posebno globoko. Peščeni sedimenti so nastajali v zelo plitvem morju peščenih plaž, navadno ob deltah rek, lapornati pa v malo globjem. V teh različnih obdobjih so se ena na drugo v morju odložile usedline in dosegle debelino plasti od nekaj centimetrov do več metrov. Tako je nastala zelo debela skladovnica sedimentnih kamenin različnih starosti.

Peščenjak z izredno bogato polžjo in školjčjo favno, ki jo lahko kopljemo z lopato – na levi polžek iz rodu Buccinum (velikost 1 cm) v peščenem laporju, na desni polžki in školjkice (Corbula gibba (Olivi) v peščenjaku.

Panonsko morje oz. Centralna Pratetida, kot pravilneje to morje imenujemo, na področju današnjega Trbovlja je bilo bolj podobno današnjim lagunam in zalivom šelfnega morja na Bahamih ali Maldivih. O subtropski klimi in plitvejšem lagunskem tipu morja pred približno 13-16 milijoni let pričajo tudi ostanki peščenih plaž – najdbe izjemno bogate polžje in školčje favne (rodu Buccinum, Corbula) v apnenčevem peščenjaku iz zgornjih plasti kamnoloma. V istih plasteh smo našli tudi rastlinske ostanke (najverjetneje gre za liste Cassia sp. ali lovorja – Laurus sp.).

miocenski list, Laurus sp. ali Cassia sp.

V globjih in torej starejših badenijskih plasteh po najdbah lahko sklepamo na malo globje zalive. Dandanes lahko rakovice opazujemo predvsem na skalnatih obalah. Lahko sklepamo, da so tudi v geološki preteklosti živele v podobnem paleo-okolju. Podobno velja za morske ježke, ki jih delimo v dve skupini. Prva skupina morskih ježkov živi večinoma na skalni površini morskega dna, ob obali. Gre za regularne morske ježke, ki smo jih našli v badenijskem biokalkarenitu in laporju.  Druga skupina morskih ježkov, iregularni morski ježki, pa živi do nekaj centimetrov zakopana v podlago, mulj ali peščeno dno. Našli smo predstavnike obeh vrst morskih ježkov, regularne in iregularne. Po najdenih fosilnih ostankih lahko ugibamo in sklepamo kako je izgledalo  življenje v nekdanjem morju Centralne Pratetide.

regularni morski ježek (Psammechinus sp.)

iregularni morski ježek (najverjetneje iz rodu Scutella sp.)

presek iregularnega morskega ježka (Spatangus sp.)

klešče morske rakovice

Kjer se danes v nebo dvigajo Zasavski hribi, so pred milijoni let stale kamnite in peščene plaže, ki so privabljale turiste. Okolico Trbovlja je zalivalo toplo subtropsko morje, bogato z življenjem v katerem so prebivale različne živalske vrste. Omislimo si lahko polžke, ki se mirno hranijo z morsko travo medtem, ko rakovica prebira ostanke hrane, ki jih je za seboj pustil Carchaloces megaladon, ko se je mastil z orjaškim kitom. Na morskem dnu in posamičnih koralnih grebenih se pasejo morske zvezde, ježki, školjke in rakovice. Ribe mirno plavajo v toplem morskem toku, ko jih zmoti napad morskega psa…

O tem nam pričajo tudi najdeni fosili, ki jih je mogoče najti v laporovcih, peščenjakih in apnencih. Litotamnijski apnenci nam govorijo o tem, da so na morskem dnu rasle rdeče alge litotamnije, ki so bile ponekod kamenotvorne, torej tako pogoste, da samostojno gradijo kamnino. Laporovci nam govorijo malenkost drugačno zgodbo. Morsko dno je bilo globoko, muljasto in poraslo z morsko travo ali drugim rastlinjem. V mulju so živeli morski ježki z dolgimi bodicami in različne školjke. Peščenjaki pa nam govorijo o peščenem dnu, plitvejših zalivih in peščenih plažah, v bližini delte rek. Najdemo lahko tudi ostanke rastlin, ki so rasle ob obali ali pa so jih v morje naplavile reke in nam govorijo o bližini obale in otokih, na katerih so rasle subtropske rastline.

Takšnih prizorov je bilo v Laškem zalivu polno in si jih z lahkoto predstavljamo, saj so današnja subtropska morja in življenje v njih večinoma podobna kot so bila v “bližnji” geološki preteklosti. Nekatere živalske vrste, ki so živele takrat, pa so izumrle in jih lahko občudujemo le še kot fosile. Ko stopamo po poteh Zasavja, stopamo po ostankih Paratetide, ki nam na vsakem koraku pripoveduje drugačno zgodbo. Zgodbo o živih bitjih, ki so živela nekoč. Hkrati pa nam govori, kako je življenje spremenljivo in minljivo. Zato naslednjič le preglejte kamnine, ki vam prekrižajo pot, morda se v njih skrivajo fosilni ostanki, ki vam povedo svojo zgodbo – o življenju nekoč in danes.

5 mm zobek morskega psa, desno geološko kladivo za primerjavo velikosti

odtis zobka morskega psa, Isurus sp.

zobek morskega psa

fosilna borovnička (Pagrus sp.), velikost cca. 3 mm

školjka, iz rodu Pecten sp.

školjka, ostriga

školjka, isocardia

kamena jedra in odtisi školjk

iregularni morski ježek (Spatangus sp.), velikost 9 cm

kameno jedro polžka, velikost 3 cm

mineral kalcit, velikost kristalov do 3 mm

kamena jedra

zobek morskega psa

Kot zanimivost omenimo še ostanke zakrasevanja. Povsod, kjer so bile apnenčeve plasti dlje časa izpostavljene denudaciji oz. vplivom okolice, lahko pričakujemo, da so razviti površinski in podzemni kraški pojavi. Kraški pojavi nastajajo kot posledica preperevanja, korozije in kemične erozije, ko voda v kateri je raztopljen ogljikov dioksid, raztaplja apnenec. Tako obogatena voda raztaplja apnenec tudi v večjih globinah. Vse to pa je povezano z obilnimi padavinami, izviri in hudourniki. V zgornjih plasteh apnenca v terasah kamnoloma Plesko najdemo tudi manjše kraške jame, naleteli pa smo tudi na približno 1 m odlomljen dolg del kapnika (pri tvorjenju kapnikov gre za obraten proces kot pri raztapljanju apnenca). Povprečna rast kapnikov pa je ocenjena med 0.13 mm/leto do 3 mm/leto, kar pomeni, da je starost omenjenega kapnika lahko tudi večja kot 7000 let. Različni procesi, kot so erozija, denudacija in zakrasevanje, so površje in skladovnice sedimentnih kamnin na območju hriba Poklon dokončno preoblikovali v kvartarju.

ostanek kapnika, velikost 1 m

In še nekaj fosilov iz okolice Trbovlja:

oligocenske ribice iz okolice Trbovlja, zbirka: Damjan Zupančič

fosilni les iz premogovega sloja v okolici Trbovlja

odtis polžka v onkoidu, Moravče

Fotografije so last avtorjev in jih brez njihovega dovoljenja ni dovoljeno kopirati ali drugače uporabiti!