Izvor imena: querklufter = saksonsko rezilo, querertz, quarz ; poimenoval: Agricola, 1529

Kristalni sistem: trigonalen

Trdota: 7

Specifična teža: 2,65.

Kremen je najbolj razširjen mineral na zemlji. Najdemo ga v magmatskih, sedimentnih in metamorfnih kamninah. Spremlja rude, predvsem sulfide, zato lahko po številnih rudnikih najdemo prekrasne kristale. Lepi kristali nastajajo tudi v razpokah silikatnih kamnin. Najbolj znani so iz tirolskih, švicarskih, francoskih in italijanskih Aplah, npr. v razpokah granitov, gnajsov in podobnih kamnin. Čist kremen vsebuje 47% silicija in 53% kisika. Tvori zelo zanimive kristale. Njegova posebnost so levi in desni kristali. Te lahko ločimo že na oko, če imajo razvite ploskve trapezoedra in trigonalne romboedre. Značilni so tudi kremenovi dvojčki, poznamo pa tudi kremene »vijačnike«, predvsem iz razpok alpskega tipa. V kremenovih kristalih so pogosto vključki drugih mineralov; to so turmalin, rutil, azbest, hematit, klorit, epidot, kalcit itd.

Največ kremena je v zrnatih, gostih, protastih, pa tudi vlaknatih skupkih, ponavadi umazano bele barve. Na območju Slovenije iz takega kremena le redko zrastejo prej opisani kristali. Pa vendar je bilo pri nas  na novo odkritih več nahajališč, kjer lahko naberemo lepe kristale tega najlepšega med minerali. Kremenove kristale najdemo v večini slovenskih rudnikov, v okolici Jesenic, na območju Krašnje, Črešnjic pod Menino planino, v  Sostru in v Hrastniku v dolini Selščice, kjer so bili najdeno do zdaj največji primerki kremenovih kristalov v Sloveniji.

Ametist.  Foto in zbirka: Dean Šauperl

Barvni različki kremena:

V kremenovo rešetko, se vgrajujejo snovi, ki pomembno vplivajo na obarvanost, kaj daje kremenu še dodaten čar. To so ioni različnih elementov, ki so pretežno odgovorni za nastanek obarvanosti kremena. Obarvane kremene so vedno posebej cenili in jim zato nadeli posamezna imena. Dolgo so jih celo šteli za posamezne mineralne zvrsti. Predvsem so poznani ametist, citrin, rožnati kremen, čadavec, morion in še kakšen različek bi se našel.

Za tisto pravo barvo kremena, ki ne izvira iz trdnih vključkov trdnih snovi, so najbolj odgovorni litij, železo, titan, aluminij in vodik. Teorij o tem zakaj nastane takšna ali drugačna barva je veliko, vendar je v splošnem mogoče reči, da so omenjeni elementi odgovorni za nastanek barvnih centrov v kremenovih kristalih. Naštete prvine se vgrajujejo v strukturo kremenovega kristala pri čemer nastajajo spremembe, ki vodijo do obarvanosti.

Tekoči in plinasti vključki:

V kristalih so zelo pogosti vključki tekočin in plinov, ki so ostanki raztopin, iz katerih so rasli kremenovi kristali in jih na ta ali oni način obrasli. Posebej značilni so za skeletne kristale, ki so hitro rasli. Plinasti mehurčki nastanejo potem, ko se pritisk zniža in se iz raztopine izloči plinasta faza. Plinasti vključki so večinoma metan in ogljikov dioksid. Votlinice, ki jih velikokrat vidimo v notranjosti kremenovih kristalov, so pogosto zapolnjeni z tekočimi in plinastimi vključki, ki jih vidimo kot premikajoče se mehurčke. Takim vključkom pravimo libele in kristalom, kristali z libelo.

Tekočinski vključki so pogosto ostanki vode in višjih ogljikovodikov, kot sta nafta in bitumen. Slednji je velikokrat prisoten v kremenih sedimentnega izvora. Zaradi njih imajo kremeni temnejša fantomska jedra. Iz tekočih vključkov lahko pride tudi do kristalizacije soli.

Na ta način imamo hkrati prisotne vse tri faze: trdno, tekočo in plinasto.

Ni odveč poudariti, da so našteti vključki izrednega pomena za določitev pogojev, pri katerih je prišlo do kristalizacije kremena. Na razpolago imamo metode, s katerimi lahko analiziramo sestavo tekočin in plinov, ki so ujeti v kristalih. Določimo lahko tudi pritisk in temperaturo pri kateri je kristal rasel. Vse to omogoča, da lahko natančno določimo pogoje in celo trajanje rasti kristala. Kristali kremena lahko rastejo različno dolgo, od nekaj dni pa tja do več milijonov let.

Ametist z vključki cacaxonita. Foto in zbirka Dean Šauperl

Umetni kristali:

Kot v posmeh vsemu povedanemu se sliši, da kremenove kristale gojijo tudi umetno. Razlog je v tem ,da kremen v naravnem okolju nikoli ni tako čist, kakršnega potrebuje elektronska in optična industrija. Pridobivajo ga v posebnih avtoklavih v precejšnjih količinah. Kristali, ki jih vzgojijo so prav lepi. Z malenkostnih dodatkom različnih kovin je možno dobiti celo barvno paleto. Na sejmih je dostikrat mogoče videti in kupiti umetne kristale. Včasih so tako podobni naravnim, da jih od njih le stežka ločimo. Izdajo jih sledi žice, na katero so bili obešeni med rastjo v avtoklavu.

Naravni proces:

Kadar v naravi naletimo na kremenove kristale, se nam nehote zazdi, da so večni in da jih nič ne more uničiti. Pa temu ni tako. Če odmislimo, da jih človek brez težav odlomi in poškoduje, potem je mati narava še neprimerno bolj kruta. Toda ona si pri tem vzame čas. Naravi nekaj milijonov let ne pomeni nič. V tem času se kremenovim kristalom lahko marsikaj zgodi. Kristal v odprti žili je prepuščen vodi, mrazu in soncu. Slej ko prej zmrzal in vročina poskrbita da kristal poči in se zakotali v špranje. Erozija ga odnese s seboj po bregu, ga kruši in drobi, dokler s ene pretvori v drobna zrna, ki jih odplavi v morje, kjer se sesedejo na dno. Sčasoma se na njih naberejo debele plasti, katerih teža, jih z drugimi zrni vred stisne v sedimentno kamnino.

Nekaj različic kremena:

Kremen  – čadavec:

Kremen se pojavlja v več debelozrnatih različkih. Najpogostejša je kamena strela.

Brezbarvna oblika kremena se imenuje kamena strela. Vijoličasti ali škrlaten različek se imenuje ametist. Obarva ga manjša količina trivalentnega železa. Rožnat ali rožnato rdeč kremen, ki se le redko pojavlja v kristalih, se imenuje roževec. Žal ta v Sloveniji še ni bil najden. Svetlo rumen različek se imenuje citrin, mlečno beli kremen, ki vsebuje vključke tekočine, je mlekovec. Kremen, ki vsebuje vlakna ali zrna azbesta, imenujemo mačje oko, okremeneli krokidolit pa tigrovo oko. Kremen, ki vsebuje iglice rutila, imenujemo rutilov kremen. Če se v kremenu vključeni zeleni listki sljude, gre za aventurin, prav tako zelen pa je tudi kremen z vključki aktinolita, ki se imenuje prazem. Med lepšimi različki je dimasto rumen do rjav, lahko skoraj črn kremen, katerega barva je posledica obsevanja z radioaktivnimi žarki  okolice, kjer je nastajal. Imenuje se čadavec in ga najdemo tudi pod Slivnico (Dobec), le ti so črni zaradi organske snovi, in ne zaradi gama-žarkov.

Najlepši, prvi pri nas najdeni čadavci so v rudniku Žirovski vrh. Tu najdemo tudi popolnoma črne kristale, ki jih imenujemo morion. V Žirovskem vrhu so pretežno majhni kristalčki, ki dosežejo velikost do nekaj mm do nekaj cm.

Po svetu se najdejo čadavci v več nahajališčih. Do 300 kg težke kristale so našli v visokotemperaturnih hidrotermalnih žilah v Braziliji (Minas gerais, Belo Horizonte). Nahajališča so še na Škotskem (Cairngorm), v alpah (Sommerloch, ST. Gotthard v švici, Beura, Val d¨Ossola v Italiji, v Avstriji (Eiskogel, Stubachtal – največji čadavec, težak 618 kg), Bosni( Busovača)., Makedoniji (Berovo), na Češkem ( Stara Vožice), v Rusiji, ZDA (Pikes Peak v Koloradu, 6-metrski kristali v pegmatitih greenhorn Mt. Kerna v kaliforniji) in na Madagaskarju.

Lepe čadavce in morione uporabljajo v draguljarstvu kot poldrage kamne za izdelavo okraskov.

Čadavec iz Dolni Bory, Češka. Foto in zbirka: Janez Zavašnik

Kremen – citrin:

Navadni kremen je neprozoren, bel ali umazano bel. Včasih pa je lepo kristaljen, včasih je v kristalnih skupkih, primesi povzročajo obarvanost mineralov. Našteli smo več vrst različno obarvanih kremenov, ki se najdejo po svetu, nekateri pa tudi pri nas. Med njimi je lepo medeno rumeno obarvani različek s Pece, ki so včasih imenovali medovec ali medenec. Ime je zastarelo, pa vendar prijetno in vsakomur razumljivo.

Danes tega barvnega različka večina avtorjev ne omenja, mi pa ga uvrščamo v pregled, saj se pojavlja tudi v naših krajih.

Medovec ne nastaja v samostojnih kristalih, pač pa je to debelozrnat kristaliziran kremen, ki ga poleg lepe barve še zelo čist. Po barvi je nekje med mlekovcem in čadavcem, po vsej verjetnosti vsebuje zelo majhen odstotek železa, ki v manjših količinah kristale obarva rumeno.

Najlepši citrini so v Franciji, Rusiji, Braziliji in na Madagaskarju

Citrini iz Radeš. Foto in zbirka: Janez Zavašnik

Žgani ametist, ki ga na sejmih in trgovinah z poldragimi kamni (Ahat) prodajajo kot citrin.

Foto: Dean S.

Kremen – zeleni in rdeči fantom:

Med vsemi kremeni, ki so bili kdajkoli najdeni na Slovenskem, zavzemata posebno mesto rdeči in zeleni kremen  fantom   Kremen fantom je ime za kristale kremena, v kateri je conarno vraščen zelen klorit, lahko tudi hematit, mangan, karbonati ali pa samo plinasti ali tekoči vključki. Na črnem vrhu pod Polhovim Gradcem pa je bila najdena tudi oblika, v kateri je conarno vraščena rdeča snov, ki verjetno pripada železovemu oksidu. Kremen z primesjo mangana so našli v Sostrem in na Hrastniku.

Na mineralnih sejmih po svetu prodajajo fantome pretežno iz Alp in Rusije.

Roženec:

V apnencih in rudnih žilah pogosto najdemo ledvičaste, gomoljaste ali plastnate oblike drobnozrnatega kremena, ki jih imenujemo roženec. To pravzaprav ni mineral, temveč sedimentna kamnina.

Omenjam ga zato, ker je v Sloveniji zelo pogost in ima monomineralno zgradbo.

V Sloveniji so roženci pogosti med apnenci na krasu, v večini rudnikov, najdemo pa jih tudi povsod drugod. Roženec je v bistvu kamnina, ki jo sestavljajo večinoma opal, kalcedon in drobnozrnat kremen. V primerjavi z drugimi različki kremena je biogenega izvora.

Roženci so zeleni, rjavi, rdeči do črni. Zelo lepi zeleni roženci se pojavljajo na južni strani Bohinjskega grebena, rdeči pa na črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Spoznamo jih predvsem po trdoti, saj so bistveno trši od okoliških kamnin, zlasti če so te karbonatne. Imajo tudi značilen moten, včasih voščen sijaj, školjkast lom ter so zelo masivni in kompaktni.

Po svetu je roženec zelo razširjena monomineralna kamnina. V davnini so praljudje iz rožencev izdelovali orodje in orožje; izdelke iz rožencev so našli tudi na slovenskih tleh.

Kremen – jaspis:

Jaspis je vrsta kalcedona, ki je ponavadi intenzivno obarvan in nepresojen. Najpogosteje je gost in moten. Obarvajo ga železovi oksidi, zato je rdeč, rjav ali rumen. Poznamo pa tudi zelene jaspise, ki se imenujejo plazma. Najzanimivejša oblika jaspisa je heliotrop, plazma z rdečimi pegami. Jaspis je zelo podoben rožencu.

V Sloveniji je jaspisa malo in ga lahko zamenjamo z rožencem.

Uporablja se kot okrasni kamen. V davnini so praljudje iz jaspisa izdelovali razne predmete, ki so bili najdeni tudi v paleolitskih jamah Slovenije.

Kalcedon:

Kalcedon je gosta oblika kremena, ki se je razvil v grozdastih, kroglastih, ledvičastih, sigastih ali podobnih nepravilnih oblikah. Ponavadi je moten ali voskast in zelo različnih barv. Naštejmo glavne različke: intenzivno rdeč kalcedon imenujemo karneol, z nikljem obarvan, zelen je hrizopraz, rjavo obarvan se imenuje sard, zelo znan je ahat, to je oblika ritmičnega menjavanja kalcedona, opala in kristalnega kremena. Pogosto nastaja v geodah s koncentričnimi, različno obarvanimi pasovi. Ahati z debelejšimi, izmenjujočimi se plastmi rjave in rdeče, pa tudi bele barve se imenujejo sardoniksi.

Oniks je kombinacija črnih in belih plasti, med kalcedone pa uvrščamo tudi jaspis. Od vseh naštetih se pojavlja v Sloveniji v glavnem jaspis, ki je opisan posebej. Ponekod najdemo navaden gručast ali protast bel kalcedon, ki v nasprotju z večino naštetih oblik kalcedona ni okrasni kamen. Edini primerek takega kalcedona v Sloveniji je bil najden na Pohorju.

Skoraj vsi kalcedonovi različki so poldragi kamni. Iz kalcedona izdelujejo tudi terilnice (torlica), ki jih uporabljajo v kemijskih laboratorijih.

Kalcedonska roža iz septarijske konkrecije, Štrihovec. Foto in zbirka: Dean Šauperl

Nitasti kremen:

V nekaterih kremenovih kristalih lahko opazimo niz vzporednih vključkov, ki v jedru kristala tvorijo meglico v obliki niti.  Nastala je kot posledica tektonskega širjenja razpok, v katerih je kristaliziral kremen. Ponavadi so razpotegnjeni v smeri c – osi… Ponazorimo si nastanek nitastega kremena, v žili s kremenovimi kristali poči zaradi tektonskih sil kristalno zrno. V nastalo razpoko pridejo hidrotermalne raztopine, ki so bogate s kremenico. Ker imajo dovolj prostora za kristalizacijo, sčasoma kremenica izkristalzira na obeh ploskvah prelomljenega zrna. Počeno zrno se pri tem zaceli. Ta proces se pri delovanju tektonskih sil ponavlja, kristal neštetokrat poči in se tudi neštetokrat zaceli. Posledica je nastanek nitastega kremena, ki se razteza čez celotno razpoko.

Najlepše nitaste kristale v Sloveniji najdemo v bližini Sostrega, v Podlipoglavu pri Ljubljani. Verjetno pa bi bilo pričakovati tovrstne najdbe tudi v kremenovih nahajališčih v Polhograjskih hribih in v okolici Škofje Loke.

Kremen – cerkniški demant:

Zgodbi o kremenu in njegovih različkih, o nitastem kremenu in pojavljanju nekaterih oblik in različkov kremena tudi pri nas, lahko dodamo kratek opis zanimivega kremena s Cerkniškega polja pod Slivnico. Na obeh straneh zaključene  biterminirane kristale , ki dosegajo velikost do 1cm, so poimenovali cerkniški demanti.  Ti kristalčki potrjujejo, da kremen ni samo najbolj razširjen mineral na svetu, ampak tudi najlepši. Podobne kristalčke so našli na njivah v okolici vasi Dobec. Odkrili so tudi zanimive rdečkaste kremene, ki imajo zanimivo kristalno rast, kakor da bi rasli v več generacijah. Cerkniški demanti imajo pretežno prizmatske  oblike in so zelo čisti. Med njimi lahko najdemo tudi žezlasto oblikovane kristale.

Vmes pa se pojavljajo tudi bipiramidni kristali, ki so zaradi vključkov organskih snovi temni kakor čadavci.

Teh kremenov v sedimentnih kamninah je po svetu kar veliko, pri nas poleg Cerknice, Rašce in več manjših nahajališč med Ljubljano in Novim mestom, še Vojsko pri Idriji.

Seveda pa je v Sloveniji še marsikatero območje, kjer bi lahko pričakovali kristale kremena, mogoče tudi kakšno drugo obliko ali barvni različek, npr. čadavci pri Oplotnici , ametisti na Okoški gori, fantomi na Črnem vrhu.

V svetu je znano nahajališče marmoroških diamantov v preperelih eocenskih flišnih usedlinah osrednjega Karpatskega grebena v Ukrajini. Tudi tam so marmoroški diamanti veliki do 1cm.

Znani sta še nahajališči Selvino v Italiji in Herkimer v ZDA.

Demanti iz Vojskega. Foto in zbirka: Janez Zavašnik

Kremen – žezlasti kremen:

Še ena zanimiva oblika kremenovih kristalov.  Žezlu podoben zaraščen kremen je nastal v dveh generacijah. Po prekinjeni rasti je začel rasti nov kristal v obliki žezlasto izdelanega vrha. Do sedaj so znane štiri lokacije, in sicer cerkniško polje blizu grahovega, pod Slivnico, zahodni del Slivnice v okolici Cerknice in severozahodni del Slivnice v pasu od Brezjega proti Dobcu. Poleg cerkniških demantov lahko na teh krajih pogosto najdemo tudi žezlste kremene. Pri nas najdeni kristalčki so večinoma majhni, veliki le do nekaj mm do enega cm. V svetu pa so znani tudi večji. Žezlasto zrasle kamene strele niso posebna redkost, pač pa so redkejši žezlasto zrasli ametisti.  Nahajališča po svetu so lahko vsepovsod, kjer se pojavljajo kamene strele ali kakšen drug različek kremena.

Žezlasti ametist iz Okoške gore. Foto in zbirka: Janez Zavašnik

 Dean Šauperl

Literatura in vir:
- dr. Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Slovenije

- Minerali na Slovenskem / R. Vidrih, V. Mikuž. - 1. izdaja-

Ljubljana: tehnična založba Slovenije, 1995

- Kremen in njegovi pojavi v Sloveniji / Mirjan Žorž in Aleksander Rečnik,

Begunje: Galerija Avsenik, 1998

- Nahajališča mineralov v Sloveniji / Aleksander Rečnik, urednik,

Ljubljnana: Institut Jožef Stefan, 2007