Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)

Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)

Ribe so izvrstno prilagojene na vodno okolje. Z okrog 30.000 vrstami so najobsežnejši vretenčarski razred. Zanje so značilne parne plavuti in sluzasta koža z luskami. Pretežno so hidrodinamične oblike. Večina rib se hrani z živim plenom, ki ga največkrat izbirajo med sebi enakimi plavalci. Zato imajo ustrezno razvite plenilske zobe, ti so največkrat preprosti, koničasti zobje.

V okolici Šentilja sem našel precej ribjih zobkov. Največ jih pripada ribam, ki so živele na dnu morja in so bili slabši plavalci zato so svoj plen drobili z močnimi, ploščatimi in nizko stebričastimi zobmi. Takšne zobe so razvili skati, orade, morski listi in druge vrste. V Šentilju sem našel tudi 2 zobka morskega psa.

Ribe niso naravna skupina (klad), saj so se iz njih razvili vsi ostali četveronožci, in rang razreda (Classis Pisces), ki jim ga pripisujejo starejša taksonomska dela, v sodobni razvrstitvi ni veljaven. Danes živeče ribe delimo v dve glavni skupini, hrustančnice in kostnice, ki jih združujemo v skupino rib čeljustnic, poleg njih pa med ribe uvrščamo tudi piškurje, primitivne predstavnike vretenčarjev, ki sodijo med brezčeljustnice. Hrustančnice in kostnice najhitreje ločimo po repni plavuti – hrustančnice imajo nesimetrično, kostnice pa simetrično. Pomembni pripadniki hrustančnic so morski psi in skati. Iz njihovih plakoidnih lusk, ki jih sestavlja dentin, so se kasneje razvili zobje sesalcev.

Ribe so razporejene v sledečih glavnih skupinah:

Slika zgoraj: Soška postrv:) (http://www.banjalukaonline.com/forum)

Slika zgoraj: zob morskega psa

Slika zgoraj: zob morskega psa

Slika zgoraj: ribji zobki spominjajo na borovničke