So največja skupina mehkužcev. Spoznamo jih po spiralno zaviti hišici, ki je običajno dobro vidna. Njihovo ustje včasih zapirajo stalni ali občasni pokrovčki. Da jih ne bi zamenjali s školjkami, moramo vedeti, da imajo vedno le eno lupino. Na območju Šentilja večinoma najdemo samo njihova kamena jedra, ki jih je kar precej in je težko določit kateri vrsti spadajo. V takem primeru ni ohranjeno telo (lupina) organizma, temveč samo njegov odtis. V ne popolnoma  tesno zaprte hišice prodre sediment in zapolni notranjščino lupine. Skozi milijone let voda z različnimi kemijskimi primesmi raztopi lupino in tako ostane samo odtis – kameno jedro. Nekateri majhni polžki so se ohranili prepojeni s kalcitom.

slika zgoraj: polžek Melanopsys, velikost primerka 4 cm

slika zgoraj: oligocenski polž Natica sp., velikost primerka 3 cm

slika zgoraj: kameno jedro polža, velikost 2 cm

slika zgoraj: kameno jedro polža, velikost 2 cm