Zgodovina življenja na zemlji se je od nastanka zemlje pred približno 4600 milijoni let do danes ves čas spreminjala.

Zemeljska skorja je razdeljena na več premikajočih se plošč – tektonskih plošč. Celine se premikajo tudi danes. Severna Amerika se oddaljuje od Evrope s hitrostjo 2 cm na leto. Afrika polzi proti Evropi.

STAREJŠI PALEOZOIK (pred 590-409 milijoni let)

Paleozoik pomeni »starodavno življenje«, stari zemeljski vek. V starejšem paleozojskem veku, v kambrijski, ordovicijski in silurski periodi je obstajala na področju južnega pola obsežna celina imenovana Gondovana. Večina življenja je bila v morju. Posebno številni so bili nevretenčarji – živali brez hrbtenice, pojavile pa so se že tudi primitivne ribe. Rastline so začele naseljevati kopno proti koncu obdobja.

MLAJŠI PALEOZOIK (pred 408-249 milijoni let)

V devonski, karbonski in permski periodi je postalo življenje zelo pestro. Proti koncu starejšega paleozoika je bila večina kopnega združena v eno velikansko celino, imenovano  Pangea – Prazemlja.

Dvoživke, plazilci, insekti in druge živali so naseljevali kopno, saj so se tam lahko prehranjevali z rastlinstvom, ki se je medtem razvilo. Množično izumiranje številnih oblik se je zgodilo ob koncu paleozoika.

MEZOZOIK (PRED 248-66 milijoni let)

Pomeni srednji zemeljski vek, »osrednje življenje«. Mezozoik – kreda, jura, trias je znan tudi kot doba plazilcev. Dinozavri so vladali na kopnem, pterozavri v zraku, ihtiozavri v morju s številnimi belemniti in amoniti. Pojavile so se cvetnice in majhni sesalci, Pangea je začela razpadati. Ob drugem velikem izumiranju ob koncu mezozoika so izginile številne vrste, tudi vsi dinozavri.

KENOZOIK (pred 65 milijoni let)

Zemlja, kakršno poznamo danes se je v glavnem izoblikovala v novem zemeljskem veku – kenozoiku (v paleocenski do holocenski epohi).  Kenozoik pomeni »današnje življenje«. Indija se je pomikala proti severu in trčila v Azijo. Pri tem je nastala Himalaja. Sesalci in cvetnice so postajali vse bolj raznoliki in so zavladali na kopnem, v morju pa so prevladovali teleosti (kostnice) in morski ježki. Rod Homo, ki mu pripadamo, se je pojavil v pleistocenu.

GEOLOŠKA ČASOVNA LESTVICA

Era Perioda Epoha Glavni dogodki milijonov let nazaj
kenozoik neogen holocen Konec zadnje poledenitve in vzpon sodobne civilizacije. 0.0114
pleistocen Razcvet in izumrtje številnih velikih sesalcev (pleistocenska megafavna). Pojav anatomsko sodobnega človeka. 1.806
pliocen Stopnjuje se sedanja ledena doba; hladno in suho podnebje. Pojav avstralopitekov, številnih danes živeč rodov sesalcev in recentnih mehkužcev. Pojav vrste Homo habilis. 5.335
miocen Zmerne podnebne razmere. Na severni polobli poteka orogeneza. Prepoznati je mogoče sodobne družine ptic in sesalcev. Različni konji in mastodonti. Splošno se razširijo trave. Pojav prvih afen. 23.03
paleogen oligocen Toplo podnebje. Hiter razvoj in diverzifikacija živalstva, posebno sesalcev. Pomemben razvoj in razširjenje sodobnih tipov kritosemenk 33.9
eocen Razcvet in nadaljnji razvoj arhaičnih sesalcev (npr. kreodonti, kondilarti, uintateri idr.). Pojav prvih »sodobnih« družin sesalcev. Poveča se raznolikost primitivnih kitov. Prve trave. Ponovna zaledenitev Antarktike; začetek sedanje ledene dobe. 55.8
paleocen Tropsko podnebje. Pojav sodobnih rastlin. Po izumrtju dinozavrov se v številne primitivne linije razvijejo sesalci. Pojav prvih velikih sesalcev (do velikosti medveda ali majhnega povodnega konja). 65.5
mezozoik kreda zgornja/pozna Razcvet kritosemenk in novih tipov žuželk. Pojav številnejših sodobnih rib kostnic. Zelo razširjeni so amoniti, belemniti, rudisti školjke, morski ježki in spužve. Na kopnem se pojavijo številni novi tipi dinozavrov (npr. tiranozavri, titanozavri, hadrozavri in keratopsidov), pa tudi sodobnih krokodilov; v morju se pojavijo mosazavri in sodobni morski psi. Pterozavre postopno zamenjajo primitivni ptiči. Pojavijo so stokovci, vrečarji in placentalni sesalci. Razpad Gondvane. 99.6
spodnja/zgodnja 145.5
jura zgornja/pozna Splošno razširjene so golosemenke (posebno iglavci, Bennettitales in Cycadophyta) ter praprotnice. Številni tipi dinozavrov, npr. zavropodi, karnozavri in stegozavri. Sesalci so splošno razširjeni, a majhni. Prve ptice in luskarji. Poveča se raznolikost ihtiozavrov in pleziozavrov. Zelo razširjeni so školjke, amoniti in belemniti; pa tudi morski ježki, morske lilije, morske zvezde, spužve, terebratulidi in rinhonelidni ramenonožci. Razpad Pangeje v Gondvano in Lavrazijo. 161.2
srednja 175.6
spodnja/zgodnja 199.6
trias zgornji/pozni Zemlji gospodarijo arhozavri (na kopnem dinozavrii, v oceanih ihtiozavri in notozavri, v zraku pterozavri). Ko se pojavijo prvi sesalci in krokodili, postanejo cinodonti manjši in podobnejši sesalcem. Na kopnem je razširjena flora Dicrodium. Številne velike vodne temnospondilne dvoživke. Izredno pogosti so keratitski amonoidi. Pojavijo se sodobne korale in ribe kostnice ter številni sodobni kladi žuželk. 228.0
srednji 245.0
spodnji/zgodnji 251.0
paleozoik perm lopingij Kopenske gmote se združijo v nadcelino Pangejo in ustvarijo Apalače. Konec permsko-karbonske poledenitve. Močno se poveča številnost sinapsidov, plazilcev (pelikozavrov in terapsidov), pogosti pa ostanejo tudi parareptili in temnospondilne dvoživke. V srednjem permu, floro iz dobe premoga zamenjajo igličaste golosemenke (prve prave semenke) in prvi pravi mahovi. Razvijejo se čebele in muhe. Na toplih plitvih grebenih se razcveta morsko življenje; obilo je produktidov in spiriferidnih ramenonožcev, školjk, luknjičark in ammonoidov. Pred 251 m.l. pride do permsko-triasnega izumrtja. Izumre 95 odstotkov življenja na Zemljiv, med drugim vsi trokrparji, graptoliti in blastoidi. 260.4
gvadalupij 270.6
cisuralij 299.0
karbon/
pensil-
vanij		 zgornji/pozni Nenadoma se razširijo krilate žuželke; nekatere med njimi (npr. Protodonata in Palaeodictyoptera) so precej velike. Pogoste in raznolike so dvoživke. Prvi plazilci in gozdovi, iz katerih je pozneje nastal premog (luskavec, praprotnice, pečatnikovec, Calamites, Cordaites idr.). Najvišja raven kisika v geološki zgodovini. V morju živijo številni goniatitidi, ramenonožci, mahovnjaki, školjke in korale. Razmnožijo se luknjičarke. 306.5
srednji 311.7
spodnji/zgodnji 318.1
karbon[5]/
misi-
sipij		 zgornji/pozni Velika primitivna drevesa, prvi kopenski vretenčarji, v obalnih močvirjih (vir premoga) živijo amfibijski morski škorpijoni. Obdobje velikih sladkovodnih plenilcev rizodontov iz skupine rib mesnatoplavutaric. V oceanih živijo pogosti in precej raznoliki primitivni morski psi; številni so morski ježki (posebno. krinoidi in blastoidi). Zelo pogoste so korale, mahovnjaki, goniatiti in ramenonožci (Productida, Spiriferida idr.). Zmanjša pa se številčnost trokrparjev in nautiloidov. Poledenitev Vzhodne Gondvane. 326.4
srednji 345.3
spodnji/zgodnji 359.2
devon zgornji/pozni Pojav prvih lisičjakovcev, Equisetophyta in praprotnic, kot tudi prvih rastlin s semeni (Progymnospermae), prva drevesa (drevesasta praprot Archaeopteris) in prve (nekrilate) žuželke. V oceanih živijo številni strofomenidni in atripidni ramenonožci, nagubane in ploščate korale in krinoidi. Številni so goniatitni amonoidi, pojavijo se tudi hobotnicam podobni koleoidi. Zmanjša se številčnost trokrparjev in oklepljenih agnatov, morju pa vladajo ribe čeljustnice (plakodermi, mesnatoplavutarice in žarkoplavutarice ter prvi morski psi). Prve dvoživke. Celina Evramerika (»stara rdeča celina«) 385.3
srednji 397.5
spodnji/zgodnji 416.0
silur pridolij Na kopnem se pojavijo prve višje rastline (Psilotum in sorodniki), prve kačice in artropleuridi. Morja naseljujejo prve ribe čeljustnice ter številne oklepljene ribe brezčeljustnice. Veliki morski škorpijoni. Številne tabulatne in rugozne korale, morske lilije in številni ramenonožci (Pentamerida, Rhynchonellida itd.). Diverzifikacija trilobitov in mehkužcev; graptoliti niso tako raznoliki. 418.7
zgodnji/pozni (ludlovij) 422.9
venlokij 428.2
spodnji/zgodnji (landoverij) 443.7
ordovicij zgornji/pozni Diverzifikacija nevretenčarjev v številne nove tipe (npr. dolgi long ortokonični glavonožci). Pogosti so prve oblike koral, členjeni ramenonožci (Orthida, Strophomenida itd.), školjke, brodniki, trilobiti, dvoklopniki, mahovnjaki, številne vrste morskih ježkov (krinoidi, cistoidi, morske zvezde itd.), razvejeni graptoliti in drugi taksoni. Pojav konodontov (prvi planktonski vretenčarji). Prve kopenske rastline in glive. Na koncu periode ledena doba. 460.9
srednji 471.8
spodnji/zgodnji 488.3
kambrij zgornji/pozni (furongij) Velika diverzifikacija organizmov v kambrijski eksploziji. Številni fosili; pojav večine sodobnih živalski debel. Pojav prvih vretenčarjev in številnih izumrlih, težavnih debel. Razcvet grebenotvornih Archaeocyatha, nato njihovo izumrtje. Številni trilobiti, priapulidni črvi, spužve, nečlenjeni ramenonožci in razne druge živali. Pojavijo se orjaški plenilci anomalokaridi, veliko ediakarske favne pa izumre. Prokarionti, protisti (npr. luknjičarke), glive in alge vse do danes. Nastanek Gondvane. 501.0
srednji 513.0
spodnji/zgodnji 542.0
neo-
proterozoik		 ediakarij Dobri fosili večceličnih živali. V morju se razcveti ediakarska favna (oz. vendski organizmi). Fosilni sledovi črvastih Trichophycus itd. Prve spužve in trilobiti. Nenavadni ovalni oblikovani Dickinsonia, palmasti Charniodiscus in številna želatinozna bitja. 630
kriogenij Obdobje hipotetične »Zemlje Snežene kepe«. Fosili so še vedno redki. Začne se razpadanje Rodinije. 850
tonij Še vedno obstaja nadcelina Rodinija. Fosilni sledovi preprostih večceličnih evkariontov. Prva radiacija dinoflagelatom podobnih akritarhov. 1000
mezo-
proterozoik		 stenij Z nastankom nadceline Rodinije se zaradi orogeneze oblikujejo ozki visokometamorfni pasovi. 1200
ektazij Nadaljnje širjenje platformskega pokrova. V morju se pojavijo kolonije zelenih alg. 1400
kalimij Povečanje platformskega pokrova. 1600
paleo-
proterozoik		 staterij Prvo kompleksno enocelično življenje: protisti z jedri. Prvotni kontinent Kolumbija. 1800
orosirij Oksigenacija atmosfere. Vredefortski in sudburyski asteroidni trk. Intenzivna orogeneza. 2050
riakij Nastanek bushveldskega kompleksa. Huronska poledenitev. 2300
siderij Oksigenacijska katastrofa: posledica je nastanek pasastega železa (BIF). 2500
neoarhaik Stabilizacija večine sodobnih kratonov; morda tudi prevrnitev plašča (mantle overturn). 2800
mezoarhaik Prvi stromatoliti (najverjetneje kolonijske cianobakterije). Najstarejši makrofosili. 3200
paleoarhaik Prvi znani fototrofne bakterije. Najstarejši z gotovostjo dokazani mikrofosili. 3600
eoarhaik Preprosto enocelično življenje (verjetno bakterije, morda tudi arheje. Najstarejši domnevni mikrofosili. 3800
spodnji imbrij 3850
nektarij 3920
bazenske skupine Najstarejše znane kamnine (pr. 4100 m.l.). 4150
kriptik Nastanek Zemlje (pr. 4570 m.l.). Najstarejši znani mineral, cirkonij (pr. 4400 m.l.). 4570

Tabela: Wikipedija

Obširnejši prikaz geološke zgodovine Zemlje najdete tu – LINK!